Čaga (lat. Inonotus Obliquus) goba iz Sibirije je parazitska gliva na brezi, ki spominja na zažgano grobo lubje. Raste v gozdovih breze po vsej severni in vzhodni Evropi, R
usiji in v Koreji.
Najpogostejše pojavlja v tradicionalni ruski in vzhodnoevropski medicini.
Na tisoče let Čago uporabljajo po vsej Evraziji, kjer je zaradi svojih zdravilnih lastnosti bila znana kot “dar od boga” in “Kraljica zelišč”. Stari Azijci jo uporabljajo za ohranjanje zdravega naravnega ravnovesja (chi), saj menijo, da daje mladosten videz, podaljšuje življenjsko dobo in izboljšuje odpornost. Njene zdravilne lastnosti so dokumentirani v najstarejši uradnih seznamih zdravilnih učinkovin, v kitajski knjigi Shennong Ben Cao Jing, stari 2300 let. Zaradi tega, zahvaljujoč raznolikim in celovitim zdravilnim lastnostim, jo imenujemo “vrhunsko zelišče”.
Sibirska gljiva ali goba z imenom čaga je postala zelo priljubljena, ko so jo omenili v knjigi “Department of Cancer” s strani nobelovega nagrajenca Aleksandra Solženicina. Pisal je o svojem okrevanju od raka po zaslugi čaja iz Čage po neuspešnem zdravljenju v ambulantah in ustanovah.
Dandanes so se na Čagi izvedle številne študije in več in več ljudi odkriva njene zdravilne moči.
Zdravilne lastnosti Čage
Sodobne raziskave so pokazale, da je čaga polna dragocenih biološko aktivnih snovi, katerih ne najdemo oziroma jih ne vsebujejo nobene druge rastline.
Vsebuje fenolne spojine, melanin, triterpenoide in majhen odstotek betulinskih kislin.
Najmočnejše orožje te glive…